Direktorju ljubljanskih študentskih domov očitajo razsipnost. Kako odgovarja

V uredništvo smo dobili anonimko, v kateri direktorju javnega zavoda Študentski dom Ljubljana (ŠDL) Tomažu Pečniku očitajo pretirano trošenje davkoplačevalskega denarja. Avtorji anonimke, podpisani kot "zaposleni in stanovalci ŠDL", med drugim izpostavljajo najem službenega avtomobila, ki ga direktor uporablja tudi za zasebne namene, ter več kot 1,4 milijona evrov vredno prenovo internetnega omrežja v študentskih domovih, ki da kljub visokim stroškom pogosto ne deluje. Izpostavljajo tudi visoke stroške pogodb z zunanjimi svetovalci in službena stanovanja. Z očitki je seznanjeno tudi pristojno ministrstvo.

Pečnik je na očitke odgovoril pred kamero N1.

Pred kratkim je ŠDL sklenil lizing za službeni avtomobil, Volkswagen Tiguan. V anonimki vam očitajo, da je avtomobil pretirano drag in da ga uporabljate predvsem za zasebne namene, poleg tega pa da kot direktor domov v Ljubljani nimate posebnih službenih poti, za katere bi potreboval službeno vozilo. Kot je razvidno iz Erarja, je bil prvi obrok lizinga, 492 evrov, z računa ŠDL plačan konec julija. Kako odgovarjate na očitke o (pre)dragem in nepotrebnem službenem avtomobilu?

Študentski dom Ljubljana upravlja 29 domov, ki so locirani po celotni slovenski prestolnici v bližini visokošolskih zavodov. Trenutno smo v Rožni dolini, kjer je skoraj polovica vseh študentskih kapacitet, ostale pa so na še štirih lokacijah.

To ni edini služben avto, ki ga imamo v zavodu, teh avtomobilov imamo 11. Seveda pri drugih avtomobilih gre predvsem za delovne avtomobile, to je pa edini osebni avto.

Uporabo službenih vozil določajo interni akti, možnost uporabe službenega vozila za direktorja omogoča moja pogodba o zaposlitvi, uporabo službenega vozila v zasebne namene pa določa pravilnik o uporabi službenih vozil, ki jih imamo v zavodu.

Zadnji avto, ki so ga uporabljali moji predhodniki, je bil nabavljen leta 2010 in smo ga zaradi dotrajanosti prodali. V zavodu sem že osmo leto, to je moj drugi mandat. Doslej nisem izkoristil te možnosti, ki jo imam, tako da sem za vse službene potrebe koristil večinoma svoj zasebni avto. Kljub temu da sem ga koristil za službene poti, sem povrnitev potnih stroškov uveljavljal zgolj izjemoma. Zavod zagotovo zaradi tega ni bil nič oškodovan.

V zavodu smo v lanskem letu, ko sem nastopil svoj drugi mandat, ki traja 5 let do junija leta 2029, sprejeli stališče, da bom seveda lažje te naloge opravljal s svojim službenim vozilom. Službene poti imam do vseh ostalih lokacij, ki jih imamo v Ljubljani, kot že rečeno, gre za 29 domov. Službene poti imam tudi do vseh deležnikov, ki so pomembni za delovanje zavoda, do svojih poslovnih partnerjev, pogodbenih izvajalcev. Skratka, ocenili smo, da bo opravljanje teh delovnih nalog bistveno bolj učinkovito z uporabo službenega vozila, zato smo nabavo tega vozila tudi vključili v letni program in finančni načrt. Letni program je obravnaval in potrdil svet zavoda.

Smo se pa vmes odločili, ker imamo številne prioritete z vzdrževanjem študentske infrastrukture, da avta ne bomo kupili, ampak ga bomo najeli. O tej nameri najema in uporabi službenega vozila smo se tudi pogovarjali na zadnji redni seji sveta zavoda maja letos, kjer je bila pobuda predstavljena.

Na seji so bili prisotni tudi predstavnik zaposlenih, predstavnik stanovalcev in predstavnika obeh reprezentativnih sindikatov in na to namero ni bilo nobenih pripomb.

Podpisali smo pogodbo za čas 48 mesecev. To pomeni, da se pogodba izteka takrat, ko se izteka tudi moj mandat. Pri izboru vozila smo sledili voznemu parku, ki ga trenutno imamo, zato je bil izbran proizvajalec kot pri drugih službenih vozilih, ki smo jih nabavljali v zadnjem obdobju. Izveden je bil evidenčni postopek, skladno s postopki javnega naročanja.

Kot rečeno, smo se odločili za najem tega vozila, ki mesečno pride nekaj čez 350 evrov (plus DDV, op. p.). Letni strošek najema skoraj ne presega, oziroma le za malenkost presega letni strošek amortizacije, tako da se nam zdi, da je bila to zelo racionalna odločitev. Poleg tega gre za avto, ki ima splošno garancijo dve leti, dve leti jamstva prodajalca vozila, v celotnem trajanju najema je avto v garanciji, poleg tega je pa prvi servis na 30.000 km oziroma po dveh letih, skratka, to se nam je zdela najbolj racionalna odločitev.

Za uporabo tega vozila plačujem polno boniteto, lahko vam povem številko. Najem je 353 evrov mesečno, odtegljaj pri moji neto plači za mesec julij pa je znašel nekaj čez 392 evrov. V kolikor se plačuje polna boniteta, potem neka evidenca med zasebnimi in službenimi vožnjami ni potrebna.

Študenti so opozorili, da internet v domovih večkrat ne deluje, kar jim otežuje študij. Prenova internetnega omrežja, ki jo je v zadnjih letih izvedlo podjetje Sfera IT, je stala več kot 1.400.000 evrov (podatki iz Erarja v sliki spodaj). Kaj je obsegala ta prenova?

Vse, kar delamo v javnem zavodu, tudi posodobitev internetnega omrežja, je sestavni del letnih programov in finančnih načrtov, ki jih vsako leto obravnavamo na svetu zavoda in jih tam tudi sprejemamo, v končni fazi pa dobimo za vse te strateške dokumente tudi soglasje pristojnega ministrstva (ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, op. p.).

Jaz sem prišel v zavod sredi leta 2018. V letnem programu in finančnem načrtu za leto 2019 smo na novo postavili strategijo digitalizacije in elektronskega poslovanja na vseh nivojih delovanja zavoda. Ena od zadev, ki smo jo prepoznali kot izziv za delovanje javnega zavoda v prihodnje, je tudi internetno omrežje. Od takrat naprej vsako leto skrbimo za ustrezne zamenjave in nadgradnje tega omrežja.

V teh letih smo znesek, ki ga omenjate, namenili predvsem za zamenjavo mrežnih stikal. To je osnovna infrastruktura študentskega internetnega omrežja. To nam bo omogočilo, da v letošnjem in prihodnjem letu poskrbimo tudi za druge stvari. Ugotovili smo, da obstajajo določeni izzivi pri prijavah na internetno omrežje. Zato v sodelovanju z Arnesom v letošnjem letu uvajamo nov dostop do brezžičnega in žičnega omrežja. Sami bomo posodobili tudi določene določeno strežniško infrastrukturo. Skratka, že od leta 2019 ves čas sledimo temu, da teh izzivov, ki jih omenjate in ki jih mi tudi prepoznamo – ker mi vsako leto izvajamo anketo zadovoljstva naših stanovalcev z vsemi storitvami, ki jih nudi zavod, med njimi tudi z dostopom do interneta –, da bo seveda zadovoljstvo naših stanovalcev v prihodnje večje, kot je bilo do zdaj. Naša želja je, da teh težav v prihodnje ne bo več.

Ta mrežna stikala so bila stara 20 let in smo jih dejansko morali zamenjati. V prihodnjih letih nas čaka še zamenjava vseh dostopnih točk v našem internetnem omrežju. Skratka, ta proces bo trajal, upam pa, da bomo s temi zadnjimi investicijami, ki smo jih imeli, bistveno izboljšali dostop do našega študentskega internetnega omrežja in da bodo stanovalci tudi bolj zadovoljni, kot so bili do zdaj.

Kaj je torej obsegala več kot 1.400.000 evrov vredna investicija?

Za vse lokacije, imamo jih 29, je bilo zamenjanih več sto mrežnih stikal. Podjetje Sfera je sodelovalo s Študentskim domom Ljubljana že pred mojim prihodom. Takrat smo imeli za vzdrževanje infrastrukture več podjetij, potem smo to zreducirali in bistveno znižali stroške vzdrževanja. Ta znesek vključuje vse to – torej tako investicije, za katere smo imeli posebej postopek javnega razpisa, kot samo vzdrževanje.

Še en očitek, na katerega opozarjajo v anonimki, je aplikacija Nastanitev preko spleta. Za postavitev aplikacije je ŠDL doslej podjetju IXTLAN plačal 185.623 evrov, je razvidno iz Erarja, toda aplikacija ne deluje oziroma je ne uporabljate.

Ne bi se rad izgovarjal na prejšnje vodstvo, ker v celoti podpiram odločitve, ki so bile sprejete. V zavod sem prišel avgusta leta 2018. Prejšnje vodstvo se je odločilo – in to odločitev absolutno podpiram –, da se zamenja centralna aplikacija, ki zagotavlja pokrivanje našega osrednjega poslanstva.

Aplikacija Nastanitev preko spleta je naš centralni informacijski sistem. Vse vselitve, postopki, izselitve, izdaja faktur in tako naprej, to je centralna aplikacija.

Vsi ti postopki, vse pogodbe so bile sklenjene pred mojim prihodom. Ko sem prišel v zavod, smo zadevo pogledali in ugotovili, da je izvajalec v okviru razpisne dokumentacije izvedel vse, kar je bilo potrebno. Smo pa ugotovili, da bi bila za delovanje te aplikacije in njeno implementacijo potrebna še precejšnja nadgraditev. To pomeni, da bi mi morali v to aplikacijo vložiti še enkrat toliko denarja, kot smo ga že. Šli smo v razpis v drugi polovici leta 2019, nato je v začetku leta 2020 nastopila zdravstvena kriza, študentski domovi so bili zaprti, tako da tudi nismo vedeli, kam gremo s financiranjem. Kot ste omenili, za vse IT-zadeve so potrebna precejšnja finančna sredstva, zato smo od tega razpisa odstopili.

Seveda vse zadeve, ki so bile izvedene – aplikacija, sistemske analize, sistemska dokumentacija, izvorna koda, vse to smo shranili, tako da ta možnost, da nadgrajujemo aplikacijo Nastanitev preko spleta, še vedno obstaja.

Prejšnji mesec je stopil v veljavo novi zakon o visokem šolstvu, skladno s tem zakonom se bo javni zavod Študentski dom Ljubljana v naslednjih dveh letih pripojil Univerzi v Ljubljani. Seveda to pomeni tudi integracijo našega informacijskega sistema z informacijskim okoljem univerze.

Ker je zakon šele stopil v veljavo, te teme z univerzo še nismo naslovili. Bomo pa vse sistemske analize, sistemsko dokumentacijo, ki je bila pripravljena v okviru tega razpisa, ki je bil izveden pred mojim prihodom, s pridom uporabili pri integraciji informacijskega sistema v informacijsko okolje univerze.

Mi imamo zato zdaj trenutno drugo aplikacijo, ki pa je dejansko že zastarela, tako da odločitev prejšnjega vodstva, da se razmišlja o novi aplikaciji, podpiram. Ni bilo pa ne časa ne sredstev, da bi to aplikacijo tudi zaradi nekih objektivnih okoliščin razvili do konca.

Poleg nje pa imate še aplikacijo Moj študent, za katero ste podjetju Numo doslej plačali 132.000 evrov. Za kakšen namen?

Moj študent je interni intranet. Tudi ta aplikacija je bila razvita že pred mojim prihodom. Aplikacija je odigrala ključno vlogo v času, ko smo bili zaprti, ko smo morali s študenti komunicirati na daljavo. To je uradni kanal komuniciranja z našimi stanovalci, zato smo jo v času mojega mandata razvijali in nadgrajeval naprej. Ni pa to neka aplikacija, ki bi imela kakršnokoli povezavo s tem, o čemer sva govorila prej.

Za komuniciranje najemate zunanjo agencijo Kali, čeprav se s tem področjem ukvarjajo trije zaposleni. V štirih letih ste agenciji plačali nekaj več kot 66.000 evrov, kažejo podatki Erarja (na sliki spodaj). Za kakšne storitve komuniciranja plačujete zunanjim izvajalcem in zakaj tega ne počnejo vaši zaposleni?

Mi smo odločitev, da uporabimo zunanje izvajalce za svoje piar in tržnokomunikacijske aktivnosti, sprejeli že leta 2021. Takrat je bila v okviru sveta zavoda sprejeta odločitev, da moramo storitve, ki jih izvajamo na tem področju, nadgraditi. V zavodu v tem trenutku nimamo zaposlenega niti enega človeka, ki bi se izključno ukvarjal s tržnim komuniciranjem ali pa z odnosi z javnostmi. V okviru svojih delovnih nalog ta dela opravljajo nekateri zaposleni v sektorju za študentske zadeve, z mano na čelu.

Tako da takrat je bila sprejeta odločitev, da se podpiše pogodbo z zunanjim izvajalcem. Lahko čisto odkrito povem, da je strošek, ki ga imamo z zunanjimi izvajalci, bistveno nižji, kot bi bilo v primeru, da bi oblikovali nek tim, ki bi bil zaposlen v našem javnem zavodu. Je pa to misija nemogoče. V okviru plačnih razponov, ki jih imamo v javnem sektorju, je dobiti kvaliteten kader na tem področju praktično nemogoče.

Leta 2022 smo tudi obeleževali 70-letnico delovanja zavoda, kjer je bila skupina, s katero smo podpisali pogodbo, tudi aktivno vključena. Največji obseg sodelovanja je bil leta 2022, drugače pa je sodelovanje tu v nekih čisto normalnih finančnih okvirjih. Oni za nas opravljajo vse, kar zadeva tržnega komuniciranja, tudi kar zadeva odnosov z javnostmi.

Študentski domovi imajo poleg sob za študente v lasti tudi več stanovanj za zaposlene. Ali drži, da bi morala biti ta stanovanja namenjena za bivanje študentov, dejansko so pa nekatera prazna, v nekaterih pa bivajo nekateri, ki naj za to ne bi imeli pravne podlage. Ali to drži?

Kot rečeno, mi smo te teme že večkrat naslovili tudi na svetu zavoda. Teh stanovanj je bilo pred mojim prihodom precej, ampak so bila vsa zasedena skladno s sklenjenimi najemnimi pogodbami. Trenutno imamo teh stanovanj še nekaj več kot 10. V svojem mandatu nisem podpisal niti ene pogodbe za niti eno novo stanovanje. V principu gre za stanovanja, kjer so sklenjene neke pogodbe za nedoločen čas.

Mi smo veliko stanovanj, kjer so bili bivši zaposleni ali pa zaposleni po študentskih domovih, izpraznili, predvsem če za to ni bilo nobene pravne podlage in smo te kapacitete namenili za bivanje študentov. Ta proces bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Radi bi, da so vsa stanovanja, ki jih imamo na voljo, tako zunaj kot znotraj študentskih domov, izključno namenjena za bivanje študentov. Je pa to določen proces, tega ne moremo narediti čez noč.

Kaj pravijo na ministrstvu?

Na pristojnem ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) so z očitki zoper direktorja seznanjeni. Kot so zapisali v odgovoru, "svet zavoda kot organ upravljanja nadzira zakonitost dela in poslovanja zavoda ter hkrati sprejema finančni načrt zavoda". 

V anonimki, ki je bila poslana tudi na MVZI, Pečniku očitajo tudi nepravilnosti pri zaposlovanju oziroma prevedbi delovnih mest v plačni reformi. "Pojasnjujemo, da je MVZI po prejemu sporočila zaposlenih in stanovalcev zaprosilo javni zavod Študentski dom Ljubljana (ŠDL) za odziv, nato pa po prejemu obrazložitev zadevo predalo v obravnavo pristojnim organom (Inšpektoratu za javni sektor in svetu zavoda ŠDL). MVZI bo tudi v tem primeru navedbe v dopisu posredovalo svetu javnega zavoda ŠDL in ga pozvalo k pojasnilom. Morebitni nadaljnji ukrepi bodo izvedeni na podlagi pojasnil sveta zavoda ŠDL Ljubljana," so za N1 pojasnili na ministrstvu.

Ob tem so dodali, da bodo na podlagi novega zakona o visokem šolstvu, ki je stopil v veljavo prejšnji mesec, javni študentski domovi postali člani univerz. To pomeni, da se bo ŠDL pripojil Univerzi v Ljubljani in ne bo več deloval kot samostojni javni zavod. Gre za poenoteno ureditev študentskih domov po zgledu Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem. V skladu z zakonom se javni zavod ŠDL kot članica pripoji univerzi v 24 mesecih po uveljavitvi zakona, to je do avgusta 2027.